Ženske in prva svetovna vojna, konferenca

Ljubljana in Gorica, 16. - 17. november 2017

Ljubljana in Gorica, 16. – 17. november 2017, mednarodna znanstvena konferenca Ženske in prva svetovna vojna

Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Museo della Grande Guerra/Museo della Moda e delle Arti Applicate v Gorici (Italija) vabita k sodelovanju na mednarodni znanstveni konferenci Ženske in prva svetovna vojna, ki bo v Ljubljani in v Gorici 16. in 17. novembra 2017. Konferenca bo potekala v angleškem in italijanskem jeziku.

Prve mednarodne študije, ki so tematizirale vlogo žensk v véliki vojni, so predpostavljale, da je svetovni konflikt spremenil spolni red in prispeval k ženski emancipaciji. V naslednjih desetletjih so izšla dela, ki so to postavko ponovno izprašala, jo relativizirala, nekatera celo zanikala (Darrow, 2000). Najnovejše študije se izogibajo generalizaciji glede pozitivnih ali negativnih učinkov vojne, ker na ženske ne gledajo kot na monolitno družbeno kategorijo in upoštevajo raznolike ter občasno tudi protislovne posledice vojne. Tako usmerjajo pogled na različne izkušnje posameznih žensk, na tvorbo različnih identitet in na večplastne odzive ter čustveno kulturo v času vojne (Doan, 2006; Thébaud, 2007; Cole, 2003). Posvečajo se delovanju različnih družbenih in poklicnih skupin, znotraj katerih so med vojno prvenstveno delovale ženske, npr. tovarniškim delavkam in strežnicam (Hallett, 2009). Ponujajo potrebne komparativne uvide in osvetljujejo odnos posameznih segmentov ženskega prebivalstva do npr. patriotizma in državljanstva (Grayzel, 2002). Pri čemer opozarjajo večplastnost drž še posebej v multinacionalnih državnih tvorbah (Avstro-Ogrska), kjer se nacionalna identiteta ni nujno prekrivala z državno identiteto (Healy, 2004). Druge študije vzporejajo in primerjajo javne reprezentacije z osebnimi pričevanji žensk, z (avto)biografskimi viri ter se umeščajo v zgodovino čustev (Cole, 2003). Množijo se raziskave, ki tematizirajo »žensko izkušnjo« vojne skozi literaturo in umetnost (Siebrecht, 2013) ter historiografske analize, ki opisujejo ženske v vlogi zločink, prestopnic, protestnic, vohunk (Darrow, 2000; Proctor, 2010; Healy, 2004), pa tudi v vlogi žrtev, denimo žrtev vojne lakote, bombnih napadov, posilstev (Healy, 2004; Grayzel, 2012) ter begunstva (Verginella, 2013; Savlatici, 2013). Vzporedno z dodajanjem novih vsebin se množijo tudi historiografska dela o položaju žensk med véliko vojno v različnih nacionalnih okoljih (Dittrich, 1994) ter obče sinteze in mednarodne komparacije (Sharp, Fell 2007; Grayzel, 2002; Storey, Housego, 2010; Hämmerle et al., 2014).

Obravnava položaja žensk na območju današnje Slovenije in sosednih regijah, predvsem v Italiji in Avstriji v času prve svetovne vojne ostaja obrobna tema. Še posebej pomanjkljiva ostaja umestitev te tematike v celovitejšo študijo in splošen prikazih obdobja prve svetovne vojne. Skromna ostajata tudi mednarodna kontekstualizacija in komparativni vidik, ki ga želi spodbuditi simpozij, ki sledi zaključku projekta Ženske in prva svetovna vojna, ki ga je financiral ARRS in katerega rezultati bodo predstavljeni na simpoziju. Na simpozij vabimo raziskovalce in raziskovalke, ki se ukvarjajo s spodaj nakazanimi tematikami in še posebej upoštevajo transnacionalen pristop ter zgoraj navedene tematike raziskujejo na območju nekdanje avstrijsko-italijanske bojne črte.

Konferenčni prispevki naj se umeščajo v naslednje vsebinske sklope:

1. Ženske na trgu delovne sile med prvo svetovno vojno

2. Ženske na fronti kot bolničarke in pomožna vojaška sila

3. Družinski odnosi med prvo svetovno vojno

4. Žensko gibanje in prva svetovna vojna (Ženske in upor, nezadovoljstvo s preskrbo, pacifizem, demonstracije v delavskem gibanju, kriminaliteta)

5. Kultura, moda in ženske

6. Begunke, povojne posledice in ženske

Avtorje in avtorice vabimo, da nam pošljejo kratek povzetek svojega referata v angleščini do 15. julija 2017 po elektronski pošti na naslov: Robert.Devetak@ff.uni-lj.si Povzetek naj bo v angleškem jeziku in naj zajema do 200 besed. Temu priložite kratek CV z elektronskim naslovom.

Fotografija: Zasebna zbirka Milana Mikuža (Tolminski muzej)