V soboto, 9. septembra 2017 je bilo na čepovanskih Vratih (pri odcepu ceste za Grudnico), odkrito obnovljeno obeležje iz prve svetovne vojne. Slavnostni govornik je bil podpredsednik DZ Matjaž Nemec, kulturni program pa je sooblikoval pevski zbor Lipa iz Ravnice. Otvoritev obeležja je pripadla podpredsedniku Društva soška fronta in pobudniku same obnove Tadeju Munihu.

Propadajoče obcestno znamenje na čepovanskih Vratih, tik ob odcepu ceste proti Grudnici je marsikomu, ki se je v preteklosti peljal mimo, zbujalo radovednost. A nihče mu ni vedel namena in pomena, še manj pa kdaj je bilo postavljeno, saj na njem ni bilo vidnih nobenih napisov. A govorilo se je da je iz 1. svetovne vojne.

Pred dobrim desetletjem pa so člani Društva soška fronta 1915-1917 naleteli na dragocene in do tedaj še nepoznane vojne fotografe, ki so pomagale razvozlati skrivnost obcestnega znamenja. Posnete so bile 14. maja 1916 na otvoritvi “Boroevićeve ceste“. Ceste, ki je dokončno povezala že pred vojno zgrajeno cesto iz doline Idrijce v Čepovan, z Lomsko planoto. Poleg predstavnikov civilnih oblasti in tamkajšnjih prebivalcev se ga je v spremstvu poveljnika XV. korpusa, generala Stoger-Steinerja, udeležil tudi sam poveljnik Soške armade, general Svetozar Boroević pl. Bojna, po katerem so novozgrajeno cesto tudi poimenovali. Cesto, ki še danes dobro služi tukajšnjim prebivalcem, je spomladi 1916 zgradil gradbeni oddelek črnovojniškega inženirja Rodlbacha in utrdbena skupina stotnika Jungerja, o čemer priča ohranjena tabla gradbene enote višje ob cesti. Ob njenem začetku, na Vratih pa so ob izgradnji postavili že omenjeno obcestno znamenje vrh katerega so vgradili tudi večjo neeksplodirano italijansko granato. Iz starih fotografij je razvidno, da so na dve izmed štirih napisnih plošč izpisali ime ceste Boroevićeva cesta (Boroevićstrasse) in sporočilo, da je bila zgrajena v svetovni vojni (Erbaut im Weltkrieg), na preostalih dveh pa letnici 1915 in 1916.

A Italijanska oblast, ki je tem krajem zavladala po prvi svetovni vojni ni bila najbolj naklonjena ohranjanju spominov na avstro-ogrske vojaške poveljnike. Z namenom, da znamenje ohranijo so se domačini odločili, da napise prekrijejo z ometom in granato zamenjajo s križem. V taki obliki se je ohranilo do današnjih dni. A pozabljeno in zapuščeno znamenje je zaradi neugodne lege dolga desetletja le s težavo kljubovalo času, vremenu in drugim vplivom.

Že omenjene fotografije in tiste, ki jih hranita Muzej novejše zgodovine Slovenije in Medobčinski muzej Kamnik so bile povod, da so se v Društvu soška fronta odločili za obnovo. Največ zaslug zanjo ima podpredsednik društva Tadej Munih, vsebino za informativno tablo sta pripravila David Erik Pipan in Vinko Avsenak, pri izvedbi pa je pomagala Ustanova »Fundacija Poti miru v Posočju«. Pri obnovi sta sodelovala gradbeno podjetje Marko Rovtar iz Skrilj in restavrator Anton Naglost iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine iz Nove Gorice, za ureditev okolice pa je poskrbela KS Čepovan.

 

Besedilo: David Erik Pipan

Arhiv fotografij: David Erik Pipan, Medobčinski muzej Kamnik, Vinko Avsenak