V GALICIJI SO SLOVENSKI VOJAKI DOBILI OBELEŽJI

POLJSKA, UKRAJINA

Ob 100 letnici obeleževanja konca prve svetovne vojne je predsednik republike Borut Pahor odkril spomenik Slovencem, padlim med 1. svetovno vojno v Gorlicah na Poljskem, ministrica za obrambo Andreja Katič pa v ukrajinskem Lvovu.

Galicija, pokrajina, ki je danes razdeljena med Poljsko in Ukrajino, je bila del nekdanje Avstro-ogrske monarhije. V prenekateri slovenski družini je še vedno sinonim za hude boje in premnoga izgubljena življenja naših prednikov v prvi svetovni vojni. Nekje v spominu odzvanjajo kraji in mesta kot so Przemyśl, Gorlice, Tannenberg, Tarnów, Lvov (Lviv, Lemberg) pa gorovje Karpati in Beskidi. Ob izbruhu velike vojne leta 1914 so bili tudi slovenski fantje pozvani naj se pridružijo svojim vojaškim enotam, napoteni so bili na vzhodno fronto v boje proti ruski armadi. Največ jih je padlo prav v prvih mesecih v bojih na prostranstvih Galicije, ocenjuje se, da med 10.000 in 15.000. Slikovito je svojo izkušnjo z vzhodne fronte zabeležil vojak Ivan Matičič: »Naše čete so šle naprej kot teleta v klavnico, brez glave, brez vodstva … take vojne si nismo predstavljali …«.

»Galicija je za zgodovinski spomin našega naroda izredno pomembna pokrajina. Tu je našlo svoj poslednji dom največ naših rojakov izmed vseh padlih Slovencev na bojiščih prve svetovne vojne. Stoletje je obdobje, ko je ta spomin še vedno boleč, saj gre za ogromno izgubo našega narodnega potenciala. Tega ni mogoče povrniti. Vendar pa je sto let tudi dovolj dolgo obdobje, da lahko to bolečino, ki je sicer ni mogoče izbrisati, obdamo s spoštovanjem in odgovornostjo naše generacije,« je v svojem govoru na pokopališču Ličakiv v Lvovu ob odkritju obeležja v Ukrajini poudarila ministrica Katičeva. Predsednik Pahor pa je na Poljskem na vojaškem pokopališču št. 91 v Gorlicah izpostavil vrednoto miru: »Mir je čas, ki ga moramo izkoristiti za neomajno vero vanj. S svojimi ravnanji, presojami in odločitvami moramo dokazati, da nobeno od vprašanj, ki nam jih zastavlja človekov in družbeni razvoj, ne postavlja pod vprašaj miru samega. To je dolg, ki ga vračamo žrtvam vseh vojn. Je odgovornost, ki jo imamo do njihovega spomina in do prihodnosti novih rodov.«

Pobudo za postavitev obeležji je podal slovenski Nacionalni odbor za obeležitev 100-letnic 1. svetovne vojne (2014-2018). S postavitvijo obeležij je Slovenija počastila spomin več kot 30.000 Slovencev, ki so v krvavih bitkah prve svetovne vojne izgubili življenje. Dejansko je v Galiciji padel največji delež slovenskih vojakov, tam so tudi pokopani in danes na to opozarja slovenski kamen. Obeležji je zasnoval oblikovalec Janez Suhadolc in sta izklesali iz pohorskega tonalita (granit) iz Oplotnice. Obe sta ročno delo slovenskih kamnosekov in sta bili izdelani v delavnici Mužina v Selu.

Poljski in Ukrajinski vojaki so kot pripadniki avstro-ogrske monarhije sodelovali tudi na soški fronti. Veliko jih je danes pokopanih na slovenski zemlji v okviru pokopališč prve svetovne vojne. Pokopališča so posejana od Julijskih Alp do Jadranskega morja in so danes del Poti miru, ki povezuje vso dediščino soške fronte. Nedavno je bilo odkrito obeležje poljskim vojakom na Sabotinu, podobna pobuda se pripravlja tudi za postavitev obeležja ukrajinskim vojakom.

Gorlice POL lokacija obeležja

Lviv UA lokacija obeležja