RAZSTAVA: JAROSLAV BRDA

NA BOJIŠČIH PRVE SVETOVNE VOJNE

»Ti moji spomini na prvo vojno verjetno nimajo kake posebne vrednosti – saj nisem pisatelj … A mogoče bo nekoč, ko bodo leta minila in ne bo več prič tistih težkih časov, nekdo te spomine vseeno z zanimanjem prebral.«

Rokopis spominov Jaroslava Brde, obogaten z ilustracijami in drugimi predmeti z bojišč prve svetovne vojne, je postal po njegovi smrti leta 1977 del zbirke Vojaškega zgodovinskega inštituta v Pragi.

»Srečo imaš, da si se temu izognil. Star si sedemnajst let in preden te bodo vpoklicali v vojsko, bo vojne že zdavnaj konec!«

Spomini Jaroslava Brde so bili v letu 2016/2017 izbrani za digitalizacijo v okviru zaveze Ministrstva za obrambo Češke Republike, da obeleži 100. obletnico prve svetovne vojne. Eden izmed ciljev omenjenega projekta je sledil želji, da se širši javnosti omogoči digitalni dostop do virov osebnega značaja iz let 1914–1920. S tega vidika je bila digitalizacija Brdovega rokopisa pilotni projekt, ki ga je realiziral Vojaški zgodovinski inštitut v Pragi. Ogledate si ga lahko na naslovu: https://kramerius.army.cz

»Ničesar si nisem izmislil – vse je resnično in se je res tako zgodilo. Niti imen oseb si nisem izmislil in upodobitve oseb na risbah so, če je le bilo mogoče, karseda verodostojne.«

Jaroslav Brda se je rodil 27. novembra 1887 v Radlicah pri Pragi. Sodil je v generacijo, ki je odrasla na bojiščih prve svetovne vojne in je bila v vojni najhuje prizadeta. Osebni dokumenti fantov, kot je bil Jaroslav, so se v arhivih ohranili le delno. O Jaroslavu vemo samo to, kar je sam razkril v svojih spominih in korespondenci. Poznamo njegovo ime, datum in kraj rojstva ter dejstvo, da se je v vojnem kolesju znašel leta 1915. Najprej je bil član delovne enote na območju Gardskega jezera, leta 1916 pa je bil premeščen v obnovljeni cesarsko-kraljevi 28. pehotni polk. Na soški fronti se je bojeval le kratek čas. Najbrž je prav zaradi poškodbe spadal med tiste srečneže, ki so vojno preživeli. Zato je lahko zapisal svojo zgodbo – zgodbo enega izmed tisočih »v Vltavi krščenih praških bohemov«, ki jih je tragično zaznamovala prva svetovna vojna.

Razstavo sta pripravila Vojaški zgodovinski inštitut iz Prage in Ustanova “Fundacija Poti miru v Posočju” iz Kobarida. Avtorji so Petr Bjaček, Tadej Koren in Petra Testen Koren. Za oblikovanje sta poskrbela Matic Leban in Blaž Trušnovec.

Razstava je nastala preko projekta Networld, ki se izvaja v okviru programa Interreg Podonavje in v sodelovanju s sorodnimi organizacijami: Ustanova “Fundacija Poti miru v Posočju”, Vojaški zgodovinski inštitut iz Prage, Veleposlaništvo Češke v Sloveniji in Občina Kobarid.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je bil častnim pokrovitelj dogodka.

»Danes so vse oči uprte v italijanske gore na drugi strani, od koder se vidi neverjetno artilerijsko obstreljevanje. Vse je videti tako jasno, kot bi nam nekdo kazal na zemljevidu. Sedaj točno vidimo, kod gre prva italijanska bojna črta, kajti tam se začenja pekel.«

 »V dveh letih se je na teh hribih in v tem skalovju na razmeroma kratki fronti od Gorice proti morju odvilo deset strašnih bitk. Dve leti že traja to klanje povečini nedolžnih ljudi z obeh strani, več deset tisoč ljudi tu leži v plitvih kamnitih grobovih …«

Na otvoritveni slovesnosti 17. julija 2018 v Kobaridu se je zbralo lepo število gostov, ki so na različne načine povezani s češkimi partnerji. Glavni namen srečanja je bil, da se predstavi bogato sodelovanje organizacij in posameznikov iz Doline Soče in Češke Republike. Prisotne sta najprej pozdravila predsednik uprave Ustanove “Fundacija Poti miru v Posočju” Zdravko Likar in župan Občine Kobarid Robert Kavčič.

Častna gostja in govornica pa je bila češka veleposlanica v Sloveniji Věra Zemanová, ki je izpostavila pomen spoznavanja skupne zgodovine.

Dalje je bil dogodek namenjen predstavitvi nekaterih konkretnih aktivnosti. Tolminski muzej gostuje z razstavo o spominski cerkvici v Javorci v češkem glavnem mestu. Lokacija gostovanja v Pragi je res primerna za tako veliko spomenik soške fronte, za tako velik spomenik miru, postavljena je namreč v mestni četrti Hradčani.

V samem srcu Prage je bila letos odprta Slovenska info točka, tako bo bogastvo Slovenije Čehom še bolj dostopno. Tudi zaradi tega Fundacija pripravlja nov prospekt o Poti miru, ki bo izšel v češkem jeziku.

Predstavnica Turizma Dolina Soče Andreja Jurkovič je predstavila strukturo gostov v letu 2017. Obiskovalci iz Češke so bili na bovškem na tretjem mestu po številu nočitev.

Veliko iniciativo izvajajo v Trenti, v kraju Soča. Na tamkajšnjem pokopališču, dal katerega je tudi pokopališče iz prve svetovne vojne, bo zrasla kapela posvečena češkemu vojaku na soški fronti Josefu Vachalu. Vachal, ki je zabeležil bivanje v Soči in po vojni postal eden vidnejših čeških pisateljev, bil je slikar in aktiven na različnih kulturnih področjih. Ohranilo se je več njegovih del, ki odslikavajo duh časa in bivanja v Dolini Soče. Projekt je predstavil Božidar Kavčič iz Krajevne skupnosti Soča-Trenta:

Maks Kravanja iz Zgodovinskega društva generala Borojeviča Tolmin je opisal njihove pobude in izpostavil obnovo spomenika 91. pehotnemu polku, ki je prihajal iz Čeških Budejovic, na Mrzlem vrhu.

Spomini Jaroslava Brde so tako po 100 letih postali osnova za medsebojno sodelovanje in srečanje v Kobaridu.

»Mama je z odprtimi rokami v hipu pritekla iz trgovine, me objela okoli vratu in me ni več hotela izpustiti. Jokala je in tudi jaz sem jokal … Doma pa sem rekel: Veste, ne stiskajte me preveč, imam uši – da jih ne boste še vi dobili. In mama je spet začela jokati.«

Glej tudi:

Portal moja občina:

https://www.mojaobcina.si/kobarid/novice/obvestila/dogodki/odprtje-razstave-jaroslav-brda-na-bojiscih-prve-svetovne-vojne.html?RSS74ea3f684e8688af72fa8f36cfe63b8d

Radio Primorski val:

http://www.primorskival.si/novica.php?oid=9980