75. OBLETNICA KOBARIŠKE REPUBLIKE

IZID KNJIGE KOBARIŠKA REPUBLIKA, AVTORJA ZDRAVKA LIKARJA

Na obeležitvi 75. obletnice obstoja Kobariške republike se je na prireditvi 29. septembra 2018 v Kobaridu zbrala velika množica ljudi, med katerimi je bilo tudi nekaj nekdanjih partizanov in sodelavcev Osvobodilne fronte.

V kulturnem programu je sodelovala tudi beneška skupina »Fajna banda«, ki je doživela navdušen odziv poslušalcev. Slavnostni govornik na prireditvi je bil prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan.

Dostojno so obeležili dneve izpred 75 let, ko so bili Posočje, Brda, Benečija in Rezija v eni državi, v partizanski Kobariški republiki.

Po premirju, ki je nastopilo 8. septembra 1943, sta se italijanska vojska in civilna oblast umaknili iz Posočja, Brd in tudi Benečije ter Rezije. Nastalo je veliko svobodno ozemlje, ki je obsegalo Zgornje Posočje, Kanalsko, Brda, Benečijo in Rezijo. To svobodno ozemlje so poimenovali Kobariška republika. Bilo je veliko 1400 km² in na njem je živelo 55.000 ljudi. Danes še živi v Kobaridu nekdanji partizan Oton Medveš, ki se dni po premirju takole spominja: »Po kapitulaciji Italije je bilo med ljudmi nepopisno veselo razpoloženje. Povsod so bili mitingi, na katerih so partizanski komandanti dajali ljudem upanje o skorajšnji dokončni zmagi nad nacizmom. Čudoviti so bili občutki radosti, sreče in miru, da ni nikjer sovražnika, da greš lahko svobodno po cesti, zvečer pa počivat brez strahu, da bo kje zaropotalo.«

Milan Kučan je v svojem govoru poudaril: »Kobariška republika je v času svojega obstoja s svojo vojaško in politično strukturo tudi s svojim šolstvom in kulturnimi prireditvami, segla do skrajnega zahodnega roba slovenskega narodnostnega ozemlja. Segla je do vasi v Benečiji in Reziji, s slovensko besedo in pesmijo je med tamkajšnjimi ljudmi obudila zavest o tem, da so del slovenskega naroda. Ta je zaradi zgodovinskih krivic in fašističnega zatiranja komaj še tlela pod pepelom nasilnega izkoreninjenja materine besede. Partizanski boj, pohodi enot čez Sočo v Benečijo in še posebej Kobariška republika so tlečo iskro razpihala v spoznanje beneških Slovencev o njihovi narodnostni pripadnosti«.

Kobariška republika je bila prava mala država, saj je imela svojo od ljudi izvoljeno ljudsko oblast, svojo pettisočglavo vojsko in narodno zaščito, sodstvo, slovenske šole in bolnišnice, meje in glavno mesto Kobarid.

Posebej je treba poudariti, da so po petindvajsetih letih fašizma otroke zopet poučevali v slovenskem jeziku. Še več: tudi v Benečiji je bilo nekaj šol, kjer so otroke sploh prvič v beneški zgodovini učili brati in pisati v slovenskem jeziku. Med temeljne dejavnosti v republiki so spadali zlasti širjenje in utrjevanje narodnoosvobodilne misli, obujanje narodne zavesti med Beneškimi Slovenci in Rezjani ter poskus preseganja etničnih in jezikovnih meja, zlasti pri sodelovanju z italijanskimi protifašisti. Nastanek republike torej ni bilo le vojaško, marveč politično dejanje. Politične in oblastne funkcije so sprva v republiki izvajali odbori Osvobodilne fronte, kasneje pa narodnoosvobodilni odbori kot organi ljudske oblasti.

V Benečiji je v času republike nastalo mnogo partizanskih enot. Župnik iz Laz Anton Cuffolo je v svoj dnevnik zapisal, da je bilo 52 dni trajanja republike srečnih in veselih in da so ljudje uživali v miru. Zapisal je še, da »kdo bi si le mogel misliti, da bi naši ljudje mogli v partizanih postati tako zavedni in navdušeni Slovenci brez najmanjše propagande«.

Beneški duhovniki so bili dejavni v organizaciji Osvobodilne fronte, pri poučevanju slovenskega jezika ter pri pomoči slovenski in italijanski vojski. Beneški duhovnik Avgust Černetič je postal celo verski referent 9. korpusa.

IZŠLA JE KNJIGA KOBARIŠKA REPUBLIKA, AVTORJA ZDRAVKA LIKARJA

Prav ob 75. obletnici obstoja Kobariške republike je Zdravko Likar izdal knjigo v kateri natančno popiše obdobje, ki je bilo eno izmed prelomnih v obdobju 2. svetovne vojne oz. narodnoosvobodilnega boja na tleh zahodne Slovenije. …..